Od Iraka do Švice – spoznaj Odaija

Odraščal sem v družini, ki jo sestavljajo mama in oče, dve sestri ter trije bratje. Večina je Irak že zapustila. Ostala je le še moja mama.

Imam veliko spominov na svoje otroštvo, žal je večina slabih. Rodil sem se leta 1979 − leto po tem, ko je Irak začel vojno z Iranom. Sledila je situacija s Kuvajtom, potem pa so se stvari še poslabšale. Večina mojega dosedanjega življenja je bila zato zelo težka.

V Iraku sem več kot 10 let delal na področju gradbeništva. Leta 2004 sem začel delati kot nadzornik v skladišču za podjetje, ki zagotavlja logistično podporo ameriški vojski v Iraku. Zatem smo s prijatelji ustanovili gradbeno podjetje, v katerem sem bil neposredni vodja.

Še posebej zahtevno za mojo državo je bilo leto 2015, zlasti zaradi teroristične organizacije ISIS in milice. Začeli so ubijati in ugrabljati ljudi zaradi njihovih prepričanj glede rase in vere. Irak sem bil zato prisiljen zapustiti.

Potovanje je bilo zelo nevarno in zahtevno. Iz Turčije do Grčije smo morali potovati v majhnem čolnu, ki je bil zelo nevaren. Morali smo hoditi sedem dni in potovati z avtobusom. Včasih je bilo zelo, zelo težko.

Danes opravljam logistična dela v podjetju IKEA. Nisem več neposredni vodja. Ampak zame to res ni pomembno. Najpomembnejše je rešiti mojo družino. Morda bom z vztrajnim delom nekoč v prihodnosti v Švici ustanovil novo podjetje. Ne vem.

Rad bi ostal v podjetju IKEA. Moji sodelavci so zelo prijazni in me podpirajo. Pomagajo mi, kadar kaj potrebujem ali ko imam kakšno vprašanje. Skrbijo, da se počutim vključenega v podjetje in državo.

Ne morem se vrniti v Irak, ker nimam dovoljenja, moja mama pa je še vedno tam. Skoraj vsak dan razmišljam o njej. Kadar pogrešam dom, samo sedim v samoti in razmišljam. Ker nočem, da bi moja družina mislila, da obupujem, se v takih trenutkih odpravim k reki. Tam samo sedim in razmišljam.

V prostem času rad pripravljam iraške jedi za svojo družino. Še posebej dolmo. Rad tudi popravljam pokvarjene električne instrumente in orodja. V tem sem precej dober. Lahko bi rekli, da je to moj skriti talent. Všeč mi je, da lahko poiščem rešitev za težavo.

Ker sem po naravi praktičen, svoje delo zelo cenim. Delo na področju, ki mi je všeč, je zame užitek in oddih od vsakodnevnega stresa. Želim se tudi naučiti novih stvari in jih obvladati ter finančno podpirati sebe in svojo družino.