DJUNGELSKOG Plišasta igrača, lev

Orangutan iz DJUNGELSKOG kolekcije je prijeten in mehak. Njegov kožušček je rdečerjave barve, visok je okrog 66 centimetrov ter ima prijazne in radovedne oči. Pravi orangutani živijo v deževnem pragozdu na otoku Borneo, kjer so požari in izsekavanje gozda zelo zmanjšali njihovo število. A to je še vedno mogoče ustaviti. Martin Petri, ki se v podjetju IKEA ukvarja s trajnostnostjo, je septembra 2016 obiskal severovzhodni del Bornea. Bilo je vroče in vlažno, okrog in okrog pa so odmevali zvoki živali. Visoko v krošnji drevesa je s kotičkom očesa uzrl orangutanovo ležišče. Vrnili so se! "Leta 1983 je gozdni požar uničil 18.500 hektarjev gozda," pravi Martin. "Ko je za to izvedel ustanovitelj podjetja IKEA Ingvar Kamprad, je hotel nekako pripevati k obnovi deževnega pragozda. Zato že od leta 1998 finančno podpiramo projekt Sow-a-seed (Posej seme), ki je pomagal obnoviti več kot 12.500 hektarjev gozda."

Vrnitev orangutana in drugih divjih živali v deževni pragozd je zanesljiv znak, da narava počasi okreva. Tam bodo živali lahko svobodno živele v divjini, ki nas tako navdušuje, še zlasti otroke. "Divje živali dajejo občutek svobode, zlasti otrokom, ki živijo v mestih," pravi otroška psihologinja Barbie Clarke, ki je podrobno raziskala otroke in njihov razvoj. Orangutan, panda, tiger in druge živali iz DJUNGELSKOG kolekcije so vrste, ki so zaradi izgube življenjskega prostora ogrožene. In ljudje smo tisti, ki moramo poskrbeti, da se ta življenjski prostor zavaruje. Mnogi otroci se tega dobro zavedajo in jih skrbi za živali. "Pri večini otrok se takšna skrb pojavi pri šestih ali sedmih letih, ko se začnejo bolj zanimati za svet zunaj družine. A ne gre le za skrb, obenem so tudi zelo radovedni in bi se radi naučili čim več o živalih," pojasnjuje Barbie.

Za vse otroke, ki bi radi podrobneje spoznali pragozd in življenje v njem, smo DJUNGELSKOG seriji dodali knjigo z zgodbami in knjigo z dejstvi o tigru. Tam lahko preberejo tudi to, da danes število tigrov narašča, potem ko jih je bilo zadnjih sto let vedno manj. Ljudje dejansko lahko obnovimo življenjski prostor živali in pomembno biotsko raznovrstnost, ki je nujna za naravno ravnovesje – tako kot se je zgodilo v deževnem pragozdu, ki ga je obiskal Martin Petri. "Sow-a-seed je eden največjih svetovnih projektov, ki se ukvarja z deževnim pragozdom. Sodelujočim znanstvenikom je ponudil pravo zakladnico znanja, ki ga bodo lahko koristno uporabili pri drugih gozdovih, ki jih sta uničila požar ali sečnja." Več gozdnih površin na Borneu pomeni, da se lahko vedno več orangutanov s svojimi dolgimi rokami veselo guga z veje na vejo. Ko se začne mračiti, naberejo veje in listje in si naredijo ležišče. Nad njimi pa se razprostira le zvezdnato nebo.