Preskoči na glavno vsebino

Od Nigerije do Kanade − spoznaj Precious

Ime mi je Precious. Prihajam iz Nigerije in trenutno živim v Kanadi. V podjetju IKEA delam že eno leto in tri mesece. Najboljši del službe so ljudje. Ko pridem v službo, me pozdravijo z nasmehom. Celo nadrejeni so sproščeni! V prostem času uživam v glasbi in hodim na koncerte.

Portret Precious, nigerijske begunke in zaposlene podjetja IKEA v Kanadi, v beli bluzi.

Ko pomislim na Nigerijo, pogrešam prijatelje in glasbo, ki je čudovita. S sosedi, prijatelji in sorodniki poslušaš glasbo in plešeš. Nigerijci se radi gibamo. Tresti se mora celo tvoje telo. Včasih zjutraj pred službo zaplešem pred ogledalom.

Moja družina je izbrala Kanado, ker je mirna in nudi priložnost za nov začetek. Moj prvi vtis o tej državi je bil, da je tukaj mrzlo. Toda zaenkrat se mi zdijo ljudje, okolje, država in mesto, v katerem živim, čudoviti.

Postopno ustvarjanje doma

Ko sem se preselila v Kanado, sem se sprva držala zase, saj nisem imela prijateljev. Potem pa sem začela raziskovati svoje okolje in skušala komunicirati z ljudmi okoli sebe. Spoznavanje novih ljudi mi je pomagalo shajati. Na ta način sem si ogledala mesto in izkusila kulturo.

Skupina ljudi, ki se smehljajo drug ob drugem, stoji pred torto na zabavi v pisarni podjetja IKEA.

Pri obvladovanju življenjskih okoliščin si pomagam z molitvijo. Sem kristjanka in kristjani smo radi obkroženi z ljudmi. Skupaj obiskujemo cerkev, kjer skupaj molimo. Rada tudi meditiram in se pogovarjam sama s sabo. Iz teh stvari črpam vero in upanje, da lahko prebrodim vsako situacijo, v kateri se znajdem.

Spominjam se, ko sem prvič šla v tukajšnjo cerkev. Počutila sem se tako dobrodošlo. Obiskovanje cerkve in verski običaji mi pomagajo pri povezovanju z ljudmi. Moja cerkvena skupnost je zame kot druga družina. Ves čas se pogovarjamo, pa tudi med pandemijo so ves čas preverjali, ali sem v redu.

Ko preživljam težke čase, predvajam klasično glasbo, ki me pomirja. Če pa sem zelo dobre volje ali pa želim spremeniti, kako vidim življenje v tistem trenutku, predvajam staro glasbo svojega plemena iz Nigerije.

Če bi lahko dala ljudem en nasvet, bi jim rekla, naj ne obupajo nad seboj. V nekem trenutku se ti lahko zgodijo stvari, ki jih moraš prebroditi. To je del tega, da si človek. Tudi sama sem že skoraj pozabila na to, a sem hvaležna, da sem imela ljudi, s katerimi sem se lahko pogovarjala, in svojo vero, ki me je ohranila pri razumu.

PreciousIKEA, Reševanje težav kupcev

Naj se torej zgodi karkoli, nikdar ne obupaj. Najbolje je, da staviš nase. To je moja najpomembnejša lekcija. In odločno zagovarjaj to, v kar verjameš.