Od Iraka do Švice − spoznaj Ayo

Ime mi je Aya. Stara sem 27 let. Leta 2009 sem zapustila svojo domovino, Irak, in odšla v Sirijo. Nato smo iz Sirije pobegnili v Turčijo. Zdaj smo se ustalili v Švici.

Portret iraške begunke Aye Abdullah, ki se smehlja in nosi zlate uhane, na črnem ozadju.

„

V Iraku sem imela normalno otroštvo. Spominjam se ljudi, ki so se imeli radi in so živeli v miru. Na kraj, od koder prihajam, me vežejo lepi spomini. Potem pa se je vse spremenilo, ker je državo zajela vojna.

“

Ayapodpornica organizacije UNHCR

Moj oče se je odločil pobegniti zaradi številnih dogodkov, ki so se odvijali hkrati. Eden od teh je bil, da se je na moji šoli sprožil bombni alarm. Takrat je moj oče rekel, da je dovolj in da tam ne moremo več ostati.

Ko smo se iz Iraka odpravili v Sirijo, smo upali, da bo to naš končni cilj in drugi dom. Vse se je lepo odvijalo. Z brati in sestrami smo začeli hoditi v šolo, kjer smo se zaradi svojega jezika lahko sporazumevali z domačini.

A žal nas je vojna spet pregnala in tako smo morali zapustiti tudi Sirijo. Najprej smo pobegnili v Turčijo, nato pa smo se končno naselili v Švici.

„

Dom je tam, kjer imam občutek pripadnosti, kjer se počutim dobrodošlo in varno ter kjer je moja družina.

“

Ayapodpornica organizacije UNHCR

Predanost prostovoljstvu

Zaradi vsega, kar sem prestala, sem zelo hitro odrasla. Imela sem odgovornost, da pomagam svoji družini in skupnosti. V Sirji sem bila stara komaj 14 let. Prostovoljka sem postala, da bi pomagala beguncem, ki se tako kot jaz niso znali vključiti. V Turčiji sem nadaljevala s prostovoljstvom.

Iraška begunka Aya Abdullah ima govor na svetovnem forumu o beguncih.

Vir: © UNHCR/Andrew McConnell

Nato me je usoda pripeljala v pisarno Agencije ZN za begunce (UNHCR). Ko so me slišali govoriti v različnih jezikih, so mi ponudili priložnost, da se pridružim ekipi.

Za vse to sem hvaležna, saj sem tako postala Aya, ki jo poznate danes. Če se ne bi soočila z vsemi temi težavami, verjetno danes ne bi bila takšna oseba, kakršna sem.

„

Ko sem začela delati v Turčiji, sem si zadala cilj pokazati ljudem, da so begunci običajni ljudje s spretnostmi, energijo in močjo ter da lahko svet spremenijo na bolje.

“

Ayapodpornica organizacije UNHCR

Novo življenje v Švici

Ko sem prišla v Švico, sem zapadla v depresijo. Zaradi prekletih izkušenj sem se soočala s številnimi psihološkimi izzivi. Mislila sem si, da mi tukaj ne bo uspelo in da ne bom ostala v Švici.

Portret iraške begunke Aye Abdullah, ki govori na govorniškem odru.

Vir: © UNHCR/Jean Marc Ferré

Nato pa me je na družbenem omrežju pozdravilo sporočilo, ki se je glasilo: »Pozdravljena, jaz sem Emily. Živim v Ženevi in želim pomagati. Se lahko dobiva?« Skupaj sva šli na kavo in tako sem dobila priložnost, da spremenim svoje življenje.

Emily mi je pomagala ugotoviti, kaj potrebujem za vpis na univerzo. Bila sem sprejeta in letos bom diplomirala iz dvopredmetnega študija. To mi je dalo upanje, da lahko ostanem v Švici in si tukaj ustvarim prihodnost.

„

Velja zmotno prepričanje, da begunci iščejo boljše življenje in finančni položaj. Glavni razlog, da bežimo iz svojih držav, je, da bi preživeli in bili na varnem, kar sta bistveni človekovi pravici.

“

Ayapodpornica organizacije UNHCR

Begunci niso drugačni od drugih ljudi

Ljudem želim sporočiti, da ima vsakdo potencial, ne glede na svoj status ali identiteto, ki je ni izbral sam.

Želim si, da bi me ljudje videli kot mlado žensko, ki si kljub vsemu, kar sem doživela, poskuša ustvariti boljšo prihodnost. Želim si, da bi me videli kot nekoga, ki vodi skupnost, ne pa samo kot žrtev.

Zelo sem ponosna. Zdaj dokazujem svetu, da imamo svoje glasove. Zahvaljujem se agenciji UNHCR in vsem organizacijam, ki pomagajo beguncem. Pomagale so nam spregovoriti, da se lahko postavimo zase.

„

Čutim se odgovorno, da spregovorim v imenu tistih, ki nimajo glasu, in v imenu beguncev po vsem svetu, ki želijo deliti svoje izkušnje.

“

Ayapodpornica organizacije UNHCR

Viri fotografij v tej zgodbi po vrsti:

Več zgodb beguncev lahko prebereš spodaj

Preskoči seznam